Debelost pri psih ni zgolj vprašanje estetike, temveč gre za resno zdravstveno stanje z obsežnimi posledicami. Preprečevanje in zdravljenje zahteva angažiranost lastnikov, prilagoditev življenjskega sloga psa ter redne posvete z veterinarjem. Z uravnoteženo prehrano, zadostno telesno aktivnostjo in skrbnim spremljanjem lahko preprečimo številne zdravstvene težave ter poskrbimo, da bo naš pes zdrav, aktiven in dolgoživeč.
-
- 2. decembra, 2024
Debelost pri psih
Debelost pri psih je vse pogostejši zdravstveni problem, ki prizadene kar tretjino hišnih ljubljenčkov po vsem svetu. Gre za kronično stanje, pri katerem pride do prekomernega nalaganja telesne maščobe, kar posledično negativno vpliva na zdravje in kakovost življenja psa. Debelost je pogosto podcenjena, saj lastniki težavo povezujejo zgolj z estetskimi vidiki, vendar so njene zdravstvene posledice lahko resne, celo življenjsko ogrožajoče. V tem članku bomo podrobno razčlenili vzroke, posledice, metode prepoznavanja in celovit načrt za preprečevanje ter zdravljenje debelosti pri psih.
Vzroki za debelost pri psih
Debelost je vedno rezultat neravnovesja med vnosom energije (hrana) in njeno porabo (aktivnost), vendar obstajajo številni dejavniki, ki to neravnovesje pospešujejo:
Prekomerna količina hrane
Lastniki pogosto dajejo psom več hrane, kot jo potrebujejo, pri čemer ne upoštevajo starosti, velikosti in stopnje aktivnosti živali.
Priboljški in neprimerna ali človeška hrana: Pogosto dajanje priboljškov in ostankov človeške hrane hitro poveča kalorični vnos. Na primer, majhen kos sira za psa srednje velikosti je energijsko enakovreden obroku hitre hrane za človeka.
Pomanjkanje gibanja
Sodobni psi pogosto živijo v stanovanjih in nimajo dovolj možnosti za gibanje. Lastniki morda zaradi pomanjkanja časa sprehodijo psa le na kratko ali pa ga sploh ne vključujejo v redno telesno aktivnost.
Genetska nagnjenost
Nekatere pasme so zaradi genetskih predispozicij bolj nagnjene k debelosti. To vključuje labradorce, koker španjele, mopse, jazbečarje in nekatere druge pasme. Pri labradorcih so ugotovili, da nekateri nosijo gen POMC, ki je odgovoren za povečano lakoto in s tem debelost.
Starost in presnova
Presnova se s starostjo upočasni, kar pomeni, da starejši psi potrebujejo manj kalorij. Če lastniki obrokov ne prilagodijo staranju, začne pes pridobivati težo.
Hormonske motnje
Stanja, kot so hipotiroidizem (zmanjšano delovanje ščitnice) ali Cushingova bolezen, lahko vodijo do povečanja telesne teže, četudi je pes na strogi dieti.
Sterilizacija in kastracija
Po sterilizaciji ali kastraciji se raven nekaterih hormonov spremeni, kar lahko povzroči zmanjšanje presnove in povečanje apetita. Lastniki pogosto ne prilagodijo prehrane in aktivnosti po teh posegih, kar vodi do debelosti.
Posledice debelosti pri psih
Debelost negativno vpliva na skoraj vse vidike zdravja psa. Posledice vključujejo:
Težave s sklepi in gibanjem
Odvečna telesna teža poveča pritisk na sklepe, kar lahko privede do osteoartritisa, poškodbe križnih vezi ali displazije kolkov. Psi z debelostjo pogosto kažejo znake bolečine in šepanja, kar dodatno zmanjšuje njihovo gibanje in pospešuje začarani krog.
Bolezni srca in ožilja
Debeli psi imajo povečano tveganje za srčno popuščanje, visok krvni tlak in motnje cirkulacije. Srce mora pri prekomerni teži bolj delati, kar ga dodatno obremenjuje.
Sladkorna bolezen (diabetes mellitus)
Debelost zmanjšuje občutljivost telesa za inzulin, kar vodi do neravnovesja v ravni sladkorja v krvi in lahko povzroči sladkorno bolezen. To stanje zahteva strogo prehransko prilagoditev in zdravljenje z inzulinom.
Težave z dihanjem
Odvečna maščoba otežuje delovanje dihalnega sistema, zlasti pri pasmah s kratkimi gobci (mops, buldog). To se kaže kot oteženo dihanje, smrčanje in zmanjšana toleranca na telesno aktivnost.
Povečano tveganje med operacijami
Anestezija pri debelih psih predstavlja večje tveganje zaradi težav z dihanjem in cirkulacijo. Kirurški posegi so pri debelih psih tudi tehnično zahtevnejši.
Skrajšana življenjska doba
Raziskave kažejo, da imajo debeli psi krajšo življenjsko dobo za približno dve leti v primerjavi z vitkimi vrstniki.
Kako prepoznati debelost pri psu?
Ocena telesne teže pri psih temelji na telesnem kondicijskem indeksu (BCS), ki razvršča pse na lestvici od 1 (huda podhranjenost) do 9 (huda debelost). Obstajata 5 in 9 točkovna sistema. Pri 9 točkovnem ocenjevanju je:
Idealna telesna kondicija (4–5)
Rebra so zlahka otipljiva, pas je jasno viden od zgoraj, trebuh je rahlo vdrt.
Debelost (7–9)
Rebra niso več otipljiva, pas ni viden, trebuh je povešen. Redno tehtanje psa in beleženje sprememb v telesni teži sta ključna za zgodnje odkrivanje debelosti.
Zdravljenje debelosti pri psih
Zdravljenje debelosti je dolgoročen proces, ki zahteva celosten pristop:
Prilagoditev prehrane
Preklopite na nizkokalorično dieto, ki vsebuje več vlaknin in manj maščob. Veterinar vam lahko svetuje posebno prehrano, prilagojeno specifičnim potrebam psa. Strogo nadzorujte velikost porcij in se izogibajte človeški hrani ter dodatnim priboljškom.
Telesna aktivnost
Začnite z zmerno telesno aktivnostjo, kot so krajši sprehodi, in jo postopoma povečujte. Psi, ki so že imeli zdravstvene težave zaradi debelosti, potrebujejo prilagojene programe vadbe pod nadzorom veterinarja oz. fizioterapevta. Uporabite igre, ki spodbujajo gibanje, npr. metanje žogic ali vlečenje vrvi. Posvetujte se z veterinarjem o morebitnih prehranskih dodatkih ali zdravilih, ki lahko pomagajo pri izboljšanju presnove.
Redno spremljanje napredka
Psi naj bi izgubljali največ 1–2 % telesne teže na teden, da se izognemo presnovnim težavam. Redni obiski pri veterinarju so ključni za oceno napredka.
Preprečevanje debelosti pri psih
Vzdrževanje idealne teže
Pravilno odmerjanje hrane in redno gibanje sta ključna za preprečevanje debelosti.
Pri steriliziranih/kastriranih psih je treba kalorijski vnos zmanjšati za približno 20%, da preprečimo pridobivanje teže. Lastniki pogosto podcenjujejo vpliv priboljškov in ostankov hrane.
Pravočasno ukrepanje
Če opazite, da vaš pes pridobiva na teži, nemudoma prilagodite njegovo prehrano in aktivnost ter se posvetujte z veterinarjem.